Petra Draškovič Pelc je doktorica biomedicine, ki je področje znanosti zamenjala za delo v turizmu. Naravoslovna fotografinja na Kočevskem ustvarja zelo intimne zgodbe o tem, kako doživeti gozd, razumeti življenje dreves in kako na gozdnih poteh celo srečati velike zveri, kot so ris, volk ali medved.
Petra Draškovič Pelc: Kočevje

Petra vas bo peljala na rob Rajhenavskega pragozda, kjer je narava ohranjena na prvobiten način. Gozd je tu zavarovan od leta 1892 – kar je samo dobrih 20 let po tem, ko je bil ustanovljen prvi narodni park na svetu, ameriški Yellowstone! Skupaj s Petro stopajte po delu Roške pešpoti (ali pa po celi – v celoti je dolga 64 km), ki je označena z medvedovo šapo in raziskujte najbolj divje kotičke Slovenije!

“Doživeti Kočevsko pomeni ustaviti svoj čas in izstopiti iz divjega kolesa sodobne potrošniške družbe. Pomeni dovoliti si doživeti cikličnost dneva in noči, svetlobe in teme, rojstva in smrti.”

Na Kočevskem, kjer se svet redkokdaj vzpne nad 1000 metrov, Petra naravo opazuje, jo spremlja in se od nje uči. Še posebej skozi objektiv. “Naravoslovna fotografija ima svoj čar. Tudi v jutrih, ko samo nemo beležim spreminjanje svetlobe čez dan in srkam barvitost zahajajočega sonca. Vmes zalaja srnjak, svojo pesem “odtrka” črna žolna, s svilnatimi krili te neslišno preleti sova kozača,” pravi Petra.

Radovedno raziskovalko narave pa ne pozabite povprašati o tem, kako je na Aljaski 17 ur visela nad prepadom, držeč se zgolj za borovničeve korenine – in preživela.

Mistika in skrivnost zaznamujeta to nekdaj zaprto področje, kjer sta tako vojska kot prisotnost tajne policije pustili globoke sledi. Tako v pokrajini kot v glavah ljudi. Smo vam omenili, da je to območje wi-fi detoksa?

Kočevsko se razprostira na jugovzhodnem delu Slovenije ob slovensko-hrvaški meji in je eno naravno najbolj ohranjenih območij Slovenije. Gozd sicer v naši državi pokriva več kot 60 % ozemlja.

Namigi lokalcev

  • Obiščite Rajhenav – eno najstarejših vasi na Kočevskem, kjer je še pred 2. svetovno vojno živelo 250 Kočevarjev. Danes pa je lastnik največje kmetije na Kočevskem skupaj s partnerko njen edini prebivalec. Ne zamudite slastnega kosila na njegovi domačiji. Bolj domače že ne gre!
  • Ste ljubitelj zgodovine? Potem morate obiskati podzemni bunker na Škrilju, ki je bil desetletja ena najbolj varovanih slovenskih skrivnosti. Zgrajen je bil v času hladne vojne 80 metrov pod površjem, omogočal je bivanje v primeru atomskega udara, saj naj bi v njem brez zunanje pomoči lahko preživeli tudi do 100 dni.
  • Nori na drevesa? Objemite najmogočnejšo jelko daleč naokoli, 500 let staro kraljico Kočevskega roga, ki še vedno raste! Njen obseg – 50 metrov visoka in 160 cm meri čez boke, njen obseg pa se ji vsako leto poveča za kakšen milimeter.
  • Multikulti? Kočevsko je do 13. stoletja veljalo za odročno in odmaknjeno pokrajino, ki jo je v celoti prekrival pragozd. Krčiti so ga začeli šele Kočevarji kot prvi nemški naseljenci, ki so ohranjali svojo kulturo in običaje ter več kot 600 let(!) predstavljali kulturni otok sredi slovenskega etničnega ozemlja.

www.petradraskovic.com