Zaščitena kranjska čebela

Ni lepšega pogleda, kot je videti deviško belo satje, ki so ga zgradile marljive čebele, da si ustvarijo novo domovanje.

Ni slajšega, kot ugrizniti v sat sveže nanesenega medu.

Ni bolj omamnega vonja, kot je vonj panja.

Ni bolj meditativne vibracije in zvoka, ki ga začutiš, slišiš in doživiš pri stiku s čebelami.

V Sloveniji in na Zaplani gojimo kranjsko čebelo. Čebelo, ki je v vseh pogledih vrhunska. Je blagega značaja, ima odličen čut za orientacijo, zelo je odporna proti boleznim in zelo varčna. Zanjo je značilen silovit spomladanski razvoj in je odlično prilagojena na klimatske razmere našega prostora. Rada roji, kar je njena posebna lastnost, s katero si zagotovi svoj obstoj.

Ljudje se s čebelarjenjem ukvarjajo že od pradavnine. Najstarejši ostanki čebel, ki so jih odkrili v jantarju, so stari okoli 40 milijonov let. Slika na steni jame, na kateri je čebelar, ki pleni čebelje gnezdo, pa je verjetno še starejša.

Že v preteklosti so ljudje ugotovili, da se čebele rade naselijo v votlinah – v drevesnih duplih. V želji, da bi se naše ljubljenke čim bolj razmnožile, so jim s sekiro pomagali in zanje izdelovali dupla. Od tod prihaja rek, da ti je sekira padla v med. Ko si zasekal v drevesni panj, kjer je bilo naselje s čebeljo družino, si se lahko nadejal bogate – sladke nagrade. Ko so ljudje ugotovili, da lahko čebele iz gozda preselijo bližje domu, so začeli čebelariti, kot to počnemo še danes.

Na Zaplani temelji čebelarjenje na preprostosti. Za dobrobit čebel je zelo pomembno, da jim omogočimo čim več svobode, čim bolj neokrnjen in pester naravni prostor, ter da zanje poskrbimo v časih pomanjkanja s podporo v obliki hrane. Čebelar Tadej na Zaplani omogoča čebelam, da izživijo vse svoje naravne potenciale, da rojijo in se razmnožijo.

Čebelji panji so na Zaplani preprosti, izdelani iz surovo razžaganih desk, nepobarvani in prepuščeni delovanju narave - sonca, vode in vetra. V notranjosti pa so panji povsem prilagojeni čebelji družini, ki zna poskrbeti za svoje čisto in urejeno okolje za delovanje čebelje družine.

Slovenska čebelarska dediščina se ponaša še z eno svetovno posebnostjo, to so panjske končnice ali čelnice - poslikane čelne stranice čebeljih panjev. Ljubiteljski in poklicni slikarji so jih slikali od srede 18. stoletja pa vse do 1. svetovne vojne. Gre za izvirno (avtohtono) zvrst ljudske umetnosti, znano samo v Sloveniji. Vsak lastnik je imel drugače poslikane panje z različnimi žanrskimi, nabožnimi, zgodovinskimi in duhovitimi motivi. Panjske končnice so eden izmed simbolov slovenske identitete, na katerih je pogosto uprizorjen motiv Sv. Jurija z zmajem.

No items found.
No items found.

Obisk

Na Zaplano se odpravite v spremstvu izkušenega vodnika, skupaj s prijatelji ali sodelavci. Preživite proste trenutke sredi narave v sproščenem okolju.

V bližini

V bližini Zaplane se nahajajo različne možnosti za obisk kmečkega turizma, muzejev ali naravnih znamenitosti. Odpravite se na opazovanje medveda, ribolov ali kopanje v naravnem jezeru.